Že nekaj časa nisem nič napisala, samo berem, berem in berem. Sem ter tja mi pade kakšna misel v glavo, ki bi si zaslužila svoje mesto na blogu, pa vseeno ni in ni inspiracije za pisanje. Do danes. Zadnje čase se pogosto pogovarjam z znanci in družino o stvareh…..o življenju….o mislih…. o vsem….. Včasih nam...
Ne bodi kot drugi!
Prinesi mi rože, ki divje cvetijo, odpelji me v goro, kjer škrati živijo. Pokaži mi zvezdo z mojim imenom, zloži mi pesem z bizarnim refrenom. Povabi me včasih v kraje neznane, mi zjutraj pod okno pripelji cigane. Povej mi o sanjah četudi so grešne, zaupaj mi želje četudi so smešne.
Kakšno zgodbo želite napisati?
Zbudila sem se v običajno jutro, kot vsako do sedaj. Pa vseeno ni bilo tako običajno. Ob pitju prve jutranje kave, sem naletela na filmček, ki me je za dobro jutro zbudil bolj, kot bi me vedro mrzle vode. Filmček, ki ga je vredno pogledati in upam, da bo dotaknil vsakega posebej, globoko v srce....