Ostati ali ne – v coni udobja….
Že nekaj časa nisem nič napisala, samo berem, berem in berem. Sem ter tja mi pade kakšna misel v glavo, ki bi si zaslužila svoje mesto na blogu, pa vseeno ni in ni inspiracije za pisanje. Do danes. Zadnje čase se pogosto pogovarjam z znanci in družino o stvareh…..o življenju….o mislih…. o vsem….. Včasih nam...
Ne bodi kot drugi!
Prinesi mi rože, ki divje cvetijo, odpelji me v goro, kjer škrati živijo. Pokaži mi zvezdo z mojim imenom, zloži mi pesem z bizarnim refrenom. Povabi me včasih v kraje neznane, mi zjutraj pod okno pripelji cigane. Povej mi o sanjah četudi so grešne, zaupaj mi želje četudi so smešne.
